Po dveh obiskih La Palme sem si že zapičil v glavo, da bi tja ali hodil 2x na leto ali pa nekoč v miru tam celo živel. Moti me le to, da bi se moral špansko naučiti, pa da ne bi hotel tam vzgajati otrok. Ta trenutek pa ni bolj idealnega kraja, kamor bi zbežal in imel mir in počel je to, kar me strastno zanima… Našel sem par lokalnih Nemcev, ki so nepremičninski posredniki in se kar dosti zadev dobi. Cene pa niso večje od slovenskih, kvečjemu manjše ali pa ugodnejše za to, kar se dobi. Za ceno enosobnega stanovanja v Domžalah dobiš celo malce večji vikend z božanskim pogledom in stran od vsega.

Za 330.000 EUR se dobi tole sanjsko hišico z 134m2 površine in 4500m2 parcele:
http://www.hackl-und-partner.de/D-ti69.html

Za 138.000 EUR pa tole malo bolj skromno na 55m2, a kar 650m nad morjem. Tale mora biti res blizu hiške, kjer sva bila z Evo prejšnji mesec, ker poznam hribe za njo.
http://www.hackl-und-partner.de/D-ti80.html

OK, to so že zelo oddaljene sanje…. so pa po drugi strani parcele nekaj, kar pa zna biti kmalu dostopno… dobijo se za od 50000-75000 EUR in to nekje 3000-4000m2, delno zazidljivo. Za 100000 EUR se pa dobi 38000m2 parcela na 750m nadmorske višine, kjer pa imaš lahko le 50m2 brunarico. Ampak kakšna narava….

Slovo je pravzaprav trajalo skoraj cel teden, danes pa se je vse skupaj končalo na letališču, kjer smo bili vsi razen nje živčni, negotovi in malo žalostni. Mi je šlo kar na jok, ko je šla skozi security v “neznano”. Ne maram sprememb in ne maram sloves. Imam pa rad dramatiziranje, vsaj nekaj :) Sploh se ne spomnim, kdaj sem se šel od koga takole poslavljat… ponavadi sem jaz tisti, ki kam grem. Nikoli pa se nisem poslavljal od nekoga, ki ne pride nazaj…

Anyway… to je za nami, Saša, ups, Sasha začenja novo življenje Down Under. To je gotovo ena najbolj pogumnih potez, kar sem jih kdaj videl. Jaz bi verjetno kaj takega naredil le, če bi vsi bližnji umrli. Kar je smešno, glede na to, da mi ni problem oditi za teden, dva, mesec. In vsa ta žalost vseh, ki ostajamo v Sloveniji je po svoje smešna, ker v sodobnem svetu si razdalje lahko skrajšaš, če znaš in želiš. Še posebej moje dramatiziranje je smešno, ker sem itak navajen internetnih odnosov in razen samotnih sobot ne bo prav dosti drugače… there’s always MSN or Skype.

Za sobote in ostala druženja pa pripravljam razpis za new best local friend :) Do takrat bo pa Eva morala še to funkcijo prevzet.

Čudo vseh čudes! Že par tednov nazaj sem kot software za urejanje fotk izbral Google Picasa.
Pač zaupam Googlu, pa edini je, ki ne počne s fotkami ničesar, kar bi me jezilo (=pusti jih pri miru in tam kjer so).
Online objava albumov je še posebno user-friendly, le prostora (250MB) ti hitro zmanjka!

Uspel sem narediti izbor slik La Palma 2007 izleta, 90 od 350 :) Kdaj bodo pa pripravljeni Kanarski otoki 2006, pa pojma nimam…

http://picasaweb.google.com/peter.oberc/LaPalma2007

Nad tole sliko sem pa par presenečen, kako dobro mi je uspela! Omega Kentavra je največja kroglasta kopica, vsaj z Zemlje izgleda tako :) Obenem je to ena dveh megakopic, ki jih iz Slovenije ne vidimo (druga je 47 Tukana). In tole Omego sem si želel videti odkar sem prvič slišal zanjo, v moji prvi astronomski fazi pri 15, 16 letih. Videl sem jo sicer že lani poleti z Roque de los Muchachos (in že zaradi tega je bilo vredno iti ponoči 2300m visoko iz zmrzovati v vetru med norimi netopirji), posnel pa dva tedna nazaj ob 6:30 zjutraj. Skratka, objekt, za katerega sem se že 2x potrudil, ampak tale slika naredi vse to vredno!

Večja verzija je pa tule.

House je res kul serija! Zadnje dni sploh ne morem nehat z gledanjem!

Nekaj posebnega je na njej, ne morem paše reči točno kaj. Verjetno pa je povezano z zelo dobrim razmerjem med mystery elementom in character developmentom. Redko je kaotična, redko ima 2nd plot, ima 5 “regular cast memberjev”, izmed katerih en izstopa, ostali so pa precej enako razviti. In kemija med njimi je res dobra, in vsi so simpatični po svoje.

Yay, nekaj publicitete za Star Trek! Tole sem celo videl v Daily Show-u na CNN-u ta vikend!

http://www.trektoday.com/news/170107_01.shtml
http://www.wonkette.com/politics/youtube/captain-nerd-visits-bridge-of-uss-house-of-representatives-228106.php

Počasi se začenjajo dogajati stvari okoli ameriških predsedniških volitev 2008!

V soboto je kandidaturo najavila Hillary Clinton, v kar sem pred leti kar dvomil, da bo. To bo še zanimivo. Tako kot mnogo komentatorjev tudi jaz dvomim, da je “electable” v Ameriki. Ker je ženska, pa ker je Clinton. Nekatere bo motilo prvo, nekatere drugo. Pa Bill kot first man, uf. Ko pa je 3x bolj karizmatičen.

Ampak kaj drugega pa preostane demokratom? John Edwards se mi ne zdi “electable”, on je svoje volitve že izgubil kot podpredsedniški kandidat… in sploh se mi ni zdel prepričljiv. Ne vem ne vem. In potem je tu “African & American” Barack Obama, ki je bil že leta 2004 neka vzhajajoča zvezda demokratov. Ni mi jasno, kako lahko sploh kdo misli, da je on bolj “electable” kot Hillary. Lepo prosim… kot prvo je temnopolt in bilo bi veliko čudo, če bi konzevativni “undecideds” raje imeli črnega moškega kot belo žensko. Pa da se predsednik piše “Obama”. Sounds like “Osama”. Da ne omenim, da je njegovo polno ime Barack HUSSEIN Obama”. Saj bodo kakšni Američani mislili, da je to neka afriška varianta Osame + Saddama. Res, totally beyond me, kako lahko kdo resno jemlje tega kandidata. Bi pa bilo funny videti republikanske anti-Osama, ups, Obama reklame :)

Ja, ni neke izbire zaenkrat. Jaz še vedno upam, da si bo na koncu premislil Al Gore in bo kandidiral. Sicer mislim, da bi imel zelo težko delo pri dobivanju demokratske nominacije, ampak na pravih volitvah pa bi lahko bil zelo močan. Zadnja leta si je naredil kar precejšen ugled, pa da ne omenimo “make it right” emocionalnih razlogov iz volitev 2000. Samo to so verjetno sanje… bi pa osebno zelo rad živel v svetu, kjer Ameriko vodi Al Gore.

Tako, z Evo sva že v petek sredi noči prišla nazaj z La Palme. In to preko orkanske Nemčije, kar scary je bil pristanek, pot z Minijem od Muenchna do Salzburga pa tudi.

Vse skupaj je trajalo premalo časa. Morda bi bilo bolje iti za dva tedna, a to bi bilo kar občutno dražje. Vreme nama prva dva dneva ni bilo naklonjeno, meni pa tudi ni bila dana sreča, da bi imel veliko res dobrih noči. Polovico teh dobrih pa so mi vzele tehnične težave z lastnim računalnikom, joj.

Hišica “Casa Rosabel” je bila prav fajn, lokacija tudi ne slaba, če ne bi kopali po edini cesti, po kateri se da priti do nje. Tako sva morala 10 min vsak dan hodit gor… avto sva pa spodaj ob glavni cesti puščala večinoma. Pravzaprav nisva niti pol zmogljivosti hišice uporabljala, ima vse od žara do peči za kruh, le mikrovalovne ni bilo. Pa televizije, dvd playerja in hifi-ja nisva niti uporabila, smešno. Ali pa logilčno, saj je bil wireless internet :)

Kar velik 25cm teleskop (2. največji, skozi katerega sem kdaj gledal) je bil presenetljivo OK. Videl sem nekaj prav impresivnih stvari. Skozi svojega malega APO-ta pa sem tudi par kar v redu slik posnel. Moram jih še dokonca obdelati, a mislim da jih bo nekaj res vrednih tega izleta :) Malo je manjkalo pa bi videl celo Južni križ, na koncu sem videl eno zvezdo ob 4. In to po čakanju do 6am :)

Eva sicer pravi, da ji je bila hišica všeč in da bi bila še dlje časa tam, ampak nekako dvomim, da bova šla še kdaj skupaj na La Palmo. 3x je že malo pretiravanje, še posebej če gre za striktno astronomski izlet… bo treba iti z drugimi astrofotografi :(

Astronomsko poročilo in še več slik je tule na Astronom.si.

Še par ur do odhoda, stvari je treba še zložit v torbe in kovčke, ne vem če jih ni celo več kot nazadnje, čeprav greva za en teden manj. Too much opreme :) Upam da bo lepo vreme na moji strani otoka.

Končno sva z Evo po dolgem prelaganju (nedelovanje CD-ja itd) gledala tale film. In kaj sva zamujala ves ta čas!

Glede na to, da gre samo in izključno za love story (deloma celo teen love story), je prav neverjetno, kako nepatetično in iskreno izpade film. Morda je bil dobro odigran, morda me je že tako všečna Rachel McAdams čisto zmešala, morda se na del zgodbe lahko zelo dobro navežem, morda pa je ta film hodil po optimalni meji med sentimentalnostjo in patetiko. Solze so lile v potokih, nekateri momenti so tako nabiti s čustvi, da je kar boleče. Po drugi strani pa me je malo motil del filma, ki se dogaja v “sedanjosti”, pa tudi sam konec bi morda želel videti malo drugačen. Saj glede sporočila je konec ok, ampak mi je pa resnično manjkala trdnejša povezava med tem kar vidimo v sedanjosti in zadnjimi prizori iz preteklosti. Nekako hitro se je film zaključil, ko je prišel do določene točke. Verjetno bi bilo za tako zvrst preveč, če bi ga podaljšali še za 15-20 minut.

Sklep: izjemen love story, ki ne postane dolgočasen, vedno dobro teče, ne gre preko meje v patetiko, ocena 9/10, filmu takšne zvrsti res dvomim da lahko dam boljšo oceno.

Srečno 2007!

Obenem pa sem danes opazil, da ima NKBM novo spletno stran. To je pravi čudež! Stara je bila iz leta 1996, nekje eno leto sem bil tudi skrbel za njeno ažuriranje, nato pa sodeloval pri dveh ponudbah za prenovo, ki so jo vsakič prestavili. Ta nova stran je sicer velik skok naprej, ampak izgleda pa kot nekaj iz leta 2000. No ja, mogoče je pa to pač posledica neposrečene celostne podobe banke, ki nikakor ne more rezultirati v neki sproščeni, dinamični zunanji podobi.

Zdaj je vprašanje, kdaj bo spletne strani prenovila Gorenjska banka, ki je tudi iz podobnega testa - tudi to stran sem postavil jaz, in to kot prvi projekt v Zaslonu leta 1998.

Danes je pa eden tistih dni, ko se jasno vidi, kako nor in nepravičen je svet, kako dogodke usmerjajo trenutni nosilci moči.
Usmrtili so Saddama, nedvomno ikono sodobnega sveta, točneje tistih, ki se jim zdi popolnoma narobe in bolno, da imajo lame Američani toliko moči. Nekdo, ki je dolgo časa ravno po zaslugi ameriških interesov ostajal na oblasti, jim na koncu ušel iz kontrole in še 13 let občasno nagajal, dokler se ga ni lotil neki nori kavboj, katerega oče ga ni uspel odstraniti dolga leta nazaj.

To, kako ameriški mediji (oz. baje najbolj nevtralen od njih, CNN) poročajo o obešanju, je naravnost ogabno. Ne samo, da stalno predvajajo posnetek poti do vislic, ampak govorijo o tem kot nečem tako običajnem kot je vsakodnevno nakupovanje, le z nekim fake sočutnim izrazom na obrazu. Zares ogabno. Larry King je še nekako OK vodil svojo oddajo, ko pa se je usmrtitev zgodila tekom Anderson Cooper oddaje, pa no comment. Ta tip je res primeren zgolj za nore Američane, tako fake da je težko opisati, je treba kar videti.

Da ne omenjam tega, kako predstavljajo različna mnenja o vsem skupaj. Mislim, kdo ki je vsaj malo pri pravi pameti pa verjame, da je bilo to fer sojenje? Ko sunitu sodijo šiiti, ki jih je 25 let zatiral? Good god. In da to izvedejo par minut pred zoro islamskega praznika, in 2 dni pred zahodnim novim letom, da gre to še kot dosežek v bilanco leta 2006.

Whatever. Zame ostaja Saddam ikona, nekdo, ki je kljub vsem stranskim produktom vladanja prinesel neko stabilnost v regiji, nekdo ki je bil Zahodu zelo pomemben v času hladne vojne, ki je bil zadnja cona obrambe pred islamskim fundamentalizmom, ki je po revoluciji prihajal iz Irana. Nekdo, katerega smrt bo še bolj destabilizirala regijo, ker je plod maščevanja ene skupine (šiiti) nad drugo (suniti). Nekdo, ki je bil kontroverznen simbol upiranje ameriški svetovni dominaciji. Kdo nam ostaja sedaj? Fidel, Chavez, Osama?

Ni kaj, po nekaj slučajno gledanih epizodah moram reči, da je ta serija res dobra. Ni to nek E.R., kjer imaš neko soap opera v bolnici, ampak je bolj nek CSI v bolnici. Drama / mystery, sem ravno hotel napisat in vidim da IMDB prav to navaja kot zvrst. Glavnega igralca se spomnim še iz Blackadderja.

Všeč mi je ideja o zdravniku v resni obleki namesto v halji, ki naredi neko distanco in ne gre za odnos človek-človek ampak kot za odnos dveh iz različnih kast. Nasploh se mi zdi, da poskuša serija predstaviti idejo zdravnika, ki je profesionalen, sposoben in človeški in vse to ima prednost pred nekimi formalnostmi in tudi domnevno zdravniško etiko. Saj ponavadi ne bi o tem razmišljal niti tega opazil, ampak kot se že ravno eno leto ukvarjam z zdravniki in po nekaj dneh v bolnici pa ne morem mimo takih stvari.

Malo sem se bal, da bodo kakšni sosedi težili glede bodoče bele kupole za hišo, ampak ko je kak teden nazaj poglede začela krasiti tale nova fasada, me je skrb minila. Jesus!

Tole:

Že leta in leta čakam enega najbolj logičnih izdelkov po izumu digitalnega fotoaparata, ampak se je očitno čakalo na sprememljive cene malih LCD ekranov. Sicer pa fajn zadeva, dokaj manjha, prenosna, 60 slik v internem spominu, upravljanje brez računalnika, 8 ur avtonomije (baterija), priklop spominskih kartic in branje direktno z njih. Idealno kot namizni okvir za slike in pa kot gadget za kazanje slik s potovanje na ultra fancy način!

Cena v USA: 210 USD = 38000 SIT. Not bad at all. Žal je pri nas dosti dražji.