Končno sva z Evo po dolgem prelaganju (nedelovanje CD-ja itd) gledala tale film. In kaj sva zamujala ves ta čas!

Glede na to, da gre samo in izključno za love story (deloma celo teen love story), je prav neverjetno, kako nepatetično in iskreno izpade film. Morda je bil dobro odigran, morda me je že tako všečna Rachel McAdams čisto zmešala, morda se na del zgodbe lahko zelo dobro navežem, morda pa je ta film hodil po optimalni meji med sentimentalnostjo in patetiko. Solze so lile v potokih, nekateri momenti so tako nabiti s čustvi, da je kar boleče. Po drugi strani pa me je malo motil del filma, ki se dogaja v “sedanjosti”, pa tudi sam konec bi morda želel videti malo drugačen. Saj glede sporočila je konec ok, ampak mi je pa resnično manjkala trdnejša povezava med tem kar vidimo v sedanjosti in zadnjimi prizori iz preteklosti. Nekako hitro se je film zaključil, ko je prišel do določene točke. Verjetno bi bilo za tako zvrst preveč, če bi ga podaljšali še za 15-20 minut.

Sklep: izjemen love story, ki ne postane dolgočasen, vedno dobro teče, ne gre preko meje v patetiko, ocena 9/10, filmu takšne zvrsti res dvomim da lahko dam boljšo oceno.